Za pogovor sta potrebna dva – študija primera

Po številnih študijah primerov in raziskavah v tujini smo tudi v Sloveniji dočakali prvo objektivizacijo učinkov programa Za pogovor sta potrebna dva na otroka, starše in njihovo medsebojno interakcijo.

Logopedinja Saša Voler je v študiji primera spremljala komunikacijske spremembe matere in njenega 25 mesečnega otroka  z zakasnelim govorno – jezikovnim razvojem, ki sta bila vključena v individualno obravnavo po programu Za pogovor sta potrebna dva.

V magistrskem delu z naslovom Obravnava otroka z zakasnelim govorno – jezikovnim razvojem po programu It Takes Two to Talk je v sklepnem delu takole strnila svoje ugotovitve:

“Rezultati kažejo, da je imel izveden  program It Takes Two to Talk statistično pomemben vpliv na materino zavedanje lastne komunikacije in njenega vpliva na govorno-jezikovni razvoj otroka. Začela je uporabljati več strategij za spodbujanje interakcije ter jezikovnih strategij v komunikaciji z otrokom. Otrok je postal aktivnejši v komunikaciji z njo, na materine pobude se je vedno odzival, tudi sam je začel dajati več pobud za komunikacijo.

Program ima prav tako statistično pomemben vpliv na otrokovo uporabo besedne komunikacije. Otrok je bil nebesedno zelo aktiven, besednega govora je bilo malo. Ostal je nebesedno izrazen, povečal pa je svojo besedno aktivnost. Na razvoj različnih glasov program ni statistično pomembno vplival, čeprav je bila vrednost mejna. Na razvoj različnih besed je program statistično pomembno vplival, saj otrok uporablja več besed kot na začetku programa, tvori tudi enostavne dvobesedne stavke. Kljub otrokovemu napredku se še vedno kaže zaostajanje v govorno-jezikovnem razvoju, saj glede na vrstnike pomembno odstopa pri naboru različnih glasov in besed.

Program je otroku in materi nudil osnovo za nadaljevanje s klasično logopedsko terapijo, ki bo usmerjena k reprodukciji različnih glasov, zlogov, besed. Mati in otrok sta se namreč v komunikaciji razbremenila, se sprostila. Otrok se nič več ne umika iz govornih situacij, začel je spontano ponavljati besede za odraslimi, kar mu omogoča nadaljnje učenje brez dodatnega zunanjega pritiska.  Tekom izvajanja programa je logopedinja spoznavala mater in otroka ter njegovo funkcioniranje, kar ji je omogočilo natančnejšo diagnostiko.” (2018, str. 54).

V svojem magistrskem delu je avtorica v prvem delu predstavila tudi razvoj komunikacije, govora in jezika v prvih letih otrokovega življenja s posebnim poudarkom vloge staršev v tem procesu. Opredelila je znake zakasnelega govorno – jezikovnega razvoja, možnosti zgodnje obravnave ter pri tem natančneje opisala program It Takes Two to Talk.

Celotno magistrsko delo si lahko ogledate tukaj.

Ob tej priložnosti bi se Saši želela zahvaliti za izjemno izkušnjo, ki mi je omogočila spremljanje mojega dela s povsem drugačne perspektive. Njen analitični vpogled in dragocene povratne informacije so obogatile tudi moje znanje in še podkrepile zavedanje o pomenu zgodnje v družino usmerjene intervence.